Plača – razlog za zamenjavo službe

O tem je že pisala Saša, tu in tudi tu. V obeh primerih se sprašuje, kateri so temeljni dejavniki za zamenjavo službe oziroma ona zase trdi, da plača zagotovo ni na prvem mestu. Glede na odziv na njena prispevka lahko zaključimo, da se marsikdo s tem ne strinja oziroma s(m)o ljudje mnenja, da je lahko govoriti o plači nekomu, ki ima dobro plačo. Kaj je dobra plača, je sicer stvar posameznika, a če zelo posplošim, lahko definiramo kot dobro vse, kar je nad povprečjem oziroma če sem nekoliko bolj subjektivna, ko se nekdo strinja, da za delo prejema primerno plačilo (ti pa bodo najbrž v manjšem številu .

Nedavno sem se bolj za šalo kot za res prijavila na nek razpis, ker pač verjamem, da je včasih treba preveriti priložnosti, ki se ponujajo na trgu, kajti, kot pravi slovenski pregovor, “priložnost zamujena, ne vrne se nobena”. (Moja verzija je malce drugačna, a ne sodi v ta koncept ). Pred dnevi sem bila na razgovoru, kjer so mi konkretneje predstavili naloge in odgovornosti, ki bi jih dobila. Priznam, da mi je bilo vse skupaj slišati zelo zanimivo, tudi industrija mi je precej bližje kot ta, v kateri deluje podjetje, kjer sem sedaj zaposlena. Ko so mi predstavili tudi sistem nagrajevanja oziroma razvoja zaposlenih, je bil le-ta zelo privlačen. Seveda jemljem vse skupaj nekoliko z rezervo, kajti vem, da je kar nekaj besed zavitih v celofan, da izgleda bolj mamljivo, a vseeno, ponudba se mi je zdela dovolj dobra, da je (še) nisem  odklonila (ok, so tudi drugi kandidati, tega ne smem pozabiti povedati).

Med drugim pa smo nekaj besed namenili tudi plači in mojim pričakovanjem. Moja plača ni slaba (glej merila zgoraj ), čeznjo se občasno pritožim le zato, ker sem po naključju oziroma nespretnosti svojih sodelavcev izvedela, kolikšno plačilo dobijo oni in tja, no comment Kakorkoli že, v novi službi bi dobila kar nekaj evrov nižjo plačo. In tukaj nastopi moja dilema, kolikšen odstotek plače pa je smiselno kompenzirati z dejstvom (ki seveda še ni preverjen), da te morda čaka zanimivejše delo, kjer se boš naučil nekaj novega, kjer boš v hierarhičnem smislu spet začetnik ipd.? Ali gre res zaupati le svojemu notranjemu instinktu, da je to naložba vase, ki se bo obrestovala čez nekaj let? Namreč ko sem to svojo izkušnjo podelila s svojimi prijatelji, je bil najpogostejši odziv “a niiiižja plača?!?”. Mar ne bi bilo smiselneje vztrajati v obstoječi službi še nekaj let in morda kaj privarčevati, četudi imaš včasih občutek, da ne napreduješ, da si dosegel svoj maksimum ipd.? Poznam ljudi, ki jih ne moti, če stagnirajo, da le imajo službo in plačo. Jah, jaz sem bolj zahtevna… očitno.

Bom počakala na odgovor, morda se s tem vprašanjem sploh ne bom rabila ukvarjati , če bodo izbrali koga drugega, a včasih se dejansko vprašam, kolikšna je vrednost, ki jo je posameznik pripravljen žrtvovati za novo službo in kaj poleg plače še vpliva na njegovo odločitev.